Sporočilo za javnost
Napredek pri sprejemanju avtizma, a pred nami še veliki izzivi
2. aprila obeležujemo svetovni dan zavedanja o avtizmu
Ljubljana, 30. marec 2023 – Letošnji svetovni dan zavedanja o avtizmu, ki ga obeležujemo 2. aprila, se osredotoča na prispevek avtističnih oseb doma, na delovnem mestu, v umetnosti in pri oblikovanju politik. V zadnjih letih je bil dosežen velik napredek v ozaveščanju in pri sprejemanju avtizma, kljub temu pa se avtisti še vedno pogosto soočajo z diskriminacijo in drugimi izzivi, ob omenjenem svetovnem dnevu sporoča Varstveno delovni center Tončke Hočevar. Osebe z motnjo v duševnem razvoju s pridruženo motnjo avtističnega spektra predstavljajo približno 10 odstotkov vseh uporabnikov, vključenih v VDC Tončke Hočevar.
Avtizem je najhitreje rastoča, vseživljenjska razvojna nevrološka motnja, ki prizadene možgane pri procesiranju informacij. Prizadene več kot odstotek populacije, pogostost avtizma pa se je v zadnjih dveh desetletjih povečala za več kot desetkrat, kar je zaskrbljujoč trend. Gre za kompleksno motnjo, zato je pomembno, da osebe z avtizmom prejmejo ustrezno podporo in terapijo, ki jih bo vodila k samostojnemu in kakovostnemu življenju, poudarjajo v VDC-ju Tončke Hočevar. Različne terapije, vključno s terapijami z vedenjsko in socialno interakcijsko usmerjenostjo, lahko pomagajo pri razvoju socialnih in komunikacijskih veščin, pa tudi pri obvladovanju vsakdanjih nalog.
VDC Tončke Hočevar v okviru svoje storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji svojim uporabnikom, ki imajo motnjo v duševnem razvoju in pridruženo motnjo avtističnega spektra, zagotavlja podporo in vključevanje v zaposlitev pod posebnimi pogoji. »Na ta način osebam z avtizmom omogočamo socialno vključevanje na prilagojen način. Zagotavljamo jim zaposlitev v umirjenem okolju, v manjših skupinah in z vnaprej določenim urnikom. Naši uporabniki so vključeni v delovne kolektive podjetij ob vodenju in spremljanju s strani naših zaposlenih,« pove Slavko Bolčevič, direktor VDC-ja Tončke Hočevar.
Avtizem se pojavlja v različnih stopnjah težavnosti in je del spektra, ki ga imenujemo motnje avtističnega spektra (MAS). Za te motnje je značilno spremenjeno vedenje na področjih socialne komunikacije in interakcije ter fleksibilnosti mišljenja, spremljajo pa jih ponavljajoče se vedenje ter omejeni, neobičajni interesi. Avtizem ni enotna motnja, ampak obstaja več podtipov, na katere večinoma vplivajo kombinacija genetskih in okoljskih dejavnikov. Gre za spektralno motnjo, ko ima vsaka oseba z avtizmom svoj nabor močnih in šibkih področij.
Nekatere osebe z motnjo avtističnega spektra lahko živijo relativno normalno življenje, nekatere pa potrebujejo vseživljenjsko strokovno pomoč, saj so avtizmu pogosto pridružena različna stanja ali bolezni. Najpogosteje imajo osebe z avtizmom pridruženo motnjo v duševnem razvoju ter potrebujejo pomoč in podporo v vsakodnevnem življenju. Na razvoj avtizma lahko vpliva več dejavnikov, pogosto pa ga spremljajo senzorične občutljivosti in zdravstvene težave, kot so gastrointestinalne motnje, epileptični napadi ali motnje spanja, pa tudi duševne težave, kot so anksioznost, depresija in težave s pozornostjo.
