Sporočilo za javnost

Do družbe enakih možnosti nam manjka še veliko

21. marca obeležujemo svetovni dan Downovega sindroma

Ljubljana, 16. marec 2023 – Kljub temu da se osebe z Downovim sindromom vedno bolj vključujejo v družbo, nam do družbe enakih možnosti in priložnosti manjka še veliko, ob svetovnem dnevu Downovega sindroma, ki ga vsako leto obeležujemo 21. marca, opozarja Varstveno delovni center Tončke Hočevar, ki si prizadeva za večjo vključenost oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju v socialno okolje.

Osebe z motnjami v razvoju imajo pravico do pravične obravnave in do enakih možnosti kot vsi drugi, da skupaj z drugimi sodelujejo pri izboljšanju svojega življenja, je glavni poudarek letošnjega svetovnega dneva, ki poteka pod geslom Z nami, ne za nas. Osebe z Downovim sindromom predstavljajo približno 10 odstotkov vseh uporabnikov, vključenih v VDC Tončke Hočevar. Ob tem direktor Slavko Bolčevič poudarja: »V VDC-ju Tončke Hočevar s svojim delovanjem prispevamo k bolj kakovostnemu, bolj polnemu življenju uporabnikov z Downovim sindromom. Spodbujamo jih k čim bolj aktivnemu in normalnemu življenju in jim pri tem nudimo strokovno podporo.«

Downov sindrom ali trisomija 21 je kromosomska motnja, ki jo povzroči dodaten, 21. kromosom. Osebe z Downovim sindromom imajo običajno motnje v duševnem razvoju, ni pa nujno. Upočasnjeni razvoj je posledica kromosomske nepravilnosti; 21. kromosomu je namreč dodan še en kromosom (gre za trisomijo 21. kromosoma). Bolezen, ki jo pogosto spremljajo srčna obolenja, dihalne motnje, imunske, hormonske in encimske motnje, je poimenovana po britanskem zdravniku Johnu Langdonu Downu, ki je leta 1866 ta sindrom prvi opisal.

Svetovni dan Downovega sindroma na pobudo Združenih narodov obeležujemo od leta 2012. Razpoznavni znak tega dneva je pisan, neujemajoč par nogavic, ki poudarja raznolikost ljudi in s katerim simbolno izražamo podporo društvom in organizacijam, ki si prizadevajo za enakopravnejšo vlogo oseb z Downovim sindromom v družbi.

S storitvijo socialnega vključevanja invalidov uporabniki VDC-ja Tončke Hočevar do bolj neodvisnega in samostojnega življenja

Ljubljana, 27. februar 2023 – Varstveno delovni center Tončke Hočevar odslej uporabnikom poleg ostalih storitev, ki jim jih zagotavljajo, nudi novo storitev socialnega vključevanja invalidov, ki so jo poimenovali S podporo zmorem vse. Z njo VDC Tončke Hočevar uporabnikom z motnjo v duševnem in telesnem razvoju nudi podporo in pomoč pri čim bolj neodvisnem in samostojnem življenju. K sodelovanju pri izvajanju storitve vabijo podporne osebe – študente, prostovoljce in druge zainteresirane posameznike, ki jih veseli delo z ljudmi in imajo razvit čut za delo z osebami s posebnimi potrebami.

Storitev socialnega vključevanja invalidov, ki je za uporabnike brezplačna, je prilagojena vsakemu uporabniku VDC-ja posebej glede na njegove potrebe, želje in cilje. Obsega podporo in pomoč pri njegovem vključevanju v ožje in širše družbeno okolje ter pri pridobivanju novih znanj in spretnosti. Nudi družabništvo, spremljanje uporabnika na različne dejavnosti vseživljenjskega učenja, informiranje in usmerjanje pri urejanju osebnih zadev ter svetovanje in podporo pri načrtovanju in izvedbi vsakodnevnih življenjskih opravil.

»Z nudenjem storitve socialnega vključevanja invalidov, ki smo jo poimenovali S podporo zmorem vse, želimo uporabnikom pomagati pri vključevanju v družbo in uresničevanju enakih možnosti, kot jih imajo drugi posamezniki, ter jih usposobiti za čim bolj samostojno življenje,« je povedal Slavko Bolčevič, direktor VDC-ja Tončke Hočevar. »S pomočjo podpornih oseb jim omogočamo bolj polno in kakovostno preživljanje prostega časa.«

Do storitve socialnega vključevanja invalidov so po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov upravičene osebe s statusom invalida, ki niso vključene v institucionalno varstvo ali v storitev osebne asistence ter ne uveljavljajo pravice do oskrbovalca družinskega člana ali pravice do dolgotrajne oskrbe. Da bi lahko storitev ponudili čim večjemu številu uporabnikov, ki bivajo v domačem okolju, in jim pomagali k večji samostojnosti, VDC Tončke Hočevar vabi k sodelovanju podporne osebe (študente, prostovoljce in druge zainteresirane), ki jih veseli delo z ljudmi in imajo razvit čut za delo z osebami s posebnimi potrebami.

Strategija deinstitucionalizacije mora upoštevati potrebe uporabnikov

Ljubljana, 26. januar 2023 – Izvajalci socialnovarstvenih storitev za odrasle osebe z intelektualno oviro morajo biti kot enakovreden partner aktivno vključeni v načrtovanje strategije deinstitucionalizacije, je bilo izpostavljeno na nedavni okrogli mizi o realni in vključujoči deinstitucionalizaciji v Sloveniji. Na okrogli mizi v organizaciji Skupnosti varstveno-delovnih centrov Slovenije, ki združuje 33 varstveno-delovnih centrov v Sloveniji, je sodeloval tudi VDC Tončke Hočevar.

Strategijo deinstitucionalizacije pripravlja projektna skupina na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo. Ob tem so izvajalci socialnovarstvenih storitev poudarili nujnost njihovega vključevanja v pripravo strategije ter vseh načrtovalnih in izvedbenih dejavnosti. Direktor VDC-ja Tončke Hočevar Slavko Bolčevič je ob tem povedal: »Glavni pomislek pri načrtovanju strategije deinstitucionalizacije je, ali res govorimo o deinstitucionalizaciji, ki bo po meri uporabnika in skladna z njegovimi željami, ali govorimo o nekem teoretičnem modelu, glede na to, da imajo uporabniki naših storitev res specifične potrebe.«

»Strategija, ki se pripravlja, mora upoštevati dejanskost slovenskega prostora. V njeno pripravo moramo biti nujno vključeni tudi izvajalci, saj poznamo razmere in vemo, kaj je izvedljivo. Zgolj kopiranje tujih modelov in prenos tujih praks v naš prostor ne bo dovolj za uspešno izvedbo procesa deinstitucionalizacije,« je še poudaril Bolčevič.

Izvajalci socialnovarstvenih storitev so na dogodku izpostavili izhodišča za pripravo strategije deinstitucionalizacije ter dobre prakse deinstitucionalizacije pri njihovih storitvah in programih, na katerih je po njihovem mnenju treba graditi naprej – tako pri kratkoročnih dejavnostih kot pri dolgoročni strategiji deinstitucionalizacije. Ta mora upoštevati tako vidik uporabnikovih potreb kot tudi dejanske možnosti izvajanja storitev glede na demografsko sliko, omejene kadrovske in finančne vire ter družbeno pripravljenost na vključevanje uporabnikov v lokalno okolje, je sporočila Skupnost VDC Slovenije.

Na okrogli mizi so sodelovali predstavniki varstveno-delovnih centrov ter centrov za usposabljanje, delo in varstvo, Inštituta RS za socialno varstvo, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za solidarno prihodnost, Socialne zbornice Slovenije, Skupnosti CSD Slovenije in Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.