Z veseljem vam sporočamo, da smo začeli z ustvarjanjem kratkih zvočnih posnetkov oziroma podcasta, ki smo ga poimenovali Tončkin podcast. V podcastu bomo pozornost namenjali različnim zanimivim in aktualnim vsebinam. Prvo epizodo smo pripravili ob novoletnih praznikih, ki so bili tudi njena tema.

Vabimo vas k poslušanju tokratne epizode in k spremljanju vseh nadaljnjih, o katerih vas bomo sproti obveščali.

10. decembra obeležujemo mednarodni dan človekovih pravic

Ljubljana, 5. december 2024 – 10. decembra obeležujemo mednarodni dan človekovih pravic. Letošnja mednarodna kampanja, ki jo vodi Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR), nosi jasno sporočilo: pravice niso privilegij, temveč temeljni steber človeškega dostojanstva in enakosti. Tema letošnjega mednarodnega dneva »Naše pravice, naša prihodnost, takoj« poudarja, kako človekove pravice vplivajo na ljudi povsod in vsak dan. Spoštovanju človekovih pravic posebno pozornost namenjajo tudi v Varstveno delovnem centru Tončke Hočevar, v katerega je vključenih več kot 250 oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju.

»Naša zavezanost temelji na zagotavljanju enakih možnosti in vključevanju oseb z intelektualnimi ovirami ter drugimi posebnimi potrebami v širšo družbo. S svojim delom omogočamo uporabnikom, da izražajo svoje sposobnosti, krepijo samozavest in živijo kakovostno življenje v skupnosti,« pove Slavko Bolčević, direktor VDC-ja Tončke Hočevar. »V našem zavodu vsak dan dokazujemo, da lahko s pravim pristopom, empatijo in podporo ustvarimo okolje, kjer lahko vsak posameznik doseže svoj poln potencial.«

Na mednarodni dan človekovih pravic VDC Tončke Hočevar poudarja, da imajo tudi osebe s posebnimi potrebami pravico do samostojnosti, dostojanstva in aktivnega vključevanja v družbo. V zavodu še izpostavljajo, da ima vsak posameznik pravico do kakovostne in varne obravnave. »To ni le naša odgovornost, temveč moralna dolžnost vseh nas,« še pove Bolčević.

Letošnja kampanja OHCHR izpostavlja tudi pomen varovanja pravic aktivistov in posameznikov, ki si prizadevajo za bolj pravično in vključujočo družbo. Vsi, ki vsakodnevno prispevajo k večji enakosti in boljšim življenjskim pogojem ranljivih skupin, so junaki našega časa. Njihov trud je temelj sprememb, ki vodijo k bolj vključujoči in povezani družbi.

5. decembra obeležujemo svetovni dan prostovoljcev

Ljubljana, 3. december 2024 – Varstveno delovni center Tončke Hočevar, v katerega je vključenih več kot 250 oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ima bogato zgodovino sodelovanja s prostovoljci, ki so ključni pri ustvarjanju podpornega okolja za uporabnike zavoda. Pomoč prostovoljcev sega od individualnega druženja z uporabniki do organizacije skupinskih dejavnosti, kot so športne igre, umetniške delavnice, plesne ure in kuharski krožki, ob svetovnem dnevu prostovoljcev, ki ga obeležujemo 5. decembra, sporoča VDC Tončke Hočevar.

»Prostovoljci s svojo energijo, toplino in empatijo ustvarjajo posebne vezi z našimi uporabniki. So duša naše organizacije. Njihova pripravljenost deliti svoj čas, znanje in človečnost ne bogati le življenj naših uporabnikov, temveč tudi prostovoljcev samih. S prostovoljskim delom krepimo medsebojne vezi, ustvarjamo vključujočo družbo in navdihujemo vse, ki so del naše skupnosti,« poudari Slavko Bolčević, direktor VDC-ja Tončke Hočevar.

Prostovoljstvo je svetovni fenomen, ki vključuje več kot milijardo ljudi po vsem svetu. Prostovoljci prispevajo k miru, razvoju in reševanju ključnih družbenih izzivov, kot so podnebne spremembe, skrb za ranljive skupine in zmanjševanje socialne izključenosti. Kot navaja Program Združenih narodov za prostovoljce, prostovoljci delujejo kot vez med ljudmi in organizacijami ter krepijo občutek skupnosti in solidarnosti. Njihova prizadevanja so neprecenljiva za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Svetovni dan prostovoljstva, ki ga je leta 1985 razglasila Organizacija združenih narodov, slavi nesebično pomoč in predanost prostovoljcev ter poudarja ključno vlogo prostovoljstva pri gradnji bolj povezane in solidarne družbe.

Pomen sodelovanja z lokalno skupnostjo in donatorji

Prostovoljstvo v VDC-ju Tončke Hočevar ni omejeno le na osebno delo z uporabniki, temveč vključuje tudi širše sodelovanje z lokalno skupnostjo. Poleg s prostovoljci v zavodu sodelujejo tudi z različnimi donatorji, ki jim pomagajo pri zagotavljanju dodatnih sredstev za izvajanje posebnih programov in dogodkov. Donacije v obliki finančne pomoči, materialov ali storitev omogočajo, da v zavodu še naprej uresničujejo svojo vizijo ustvarjanja bolj kakovostnega življenja za vse uporabnike.

V letošnjem letu so s pomočjo donacij uredili klančino, ki gibalno oviranim omogoča dostop do vrta, s čimer so še dodatno izboljšali dostopnost in kakovost dejavnosti za uporabnike. »Sodelovanje s podjetji, lokalnimi organizacijami in posamezniki nam omogoča, da ohranjamo visoke standarde skrbi za uporabnike in širimo svoj vpliv v skupnosti,« še pove Slavko Bolčević, ki vabi vse, ki želijo prispevati k dobrobiti skupnosti, da se jim pridružijo kot prostovoljci. »Vaša pomoč lahko spremeni življenja naših uporabnikov, pa tudi vas samih, saj je prostovoljstvo izkušnja, ki prinaša osebno zadovoljstvo.«

Več informacij o možnostih prostovoljstva in donacijah najdete TUKAJ ali nas pokličite na 01 583 88 68.

3. decembra obeležujemo mednarodni dan invalidov in oseb s posebnimi potrebami

Ljubljana, 29. november 2024 – Letošnji mednarodni dan invalidov in oseb s posebnimi potrebami, ki ga obeležujemo 3. decembra, poteka pod geslom Skupaj za bolj vključujoč svet. V Sloveniji številne organizacije in zavodi, med njimi tudi Varstveno delovni center Tončke Hočevar, aktivno prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja oseb z invalidnostjo. VDC Tončke Hočevar že več kot pet desetletij nudi celostno podporo odraslim z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Z vzpostavitvijo varnega okolja in prilagojenih programov uporabnikom omogoča pridobivanje novih veščin, socialno vključevanje in razvoj potencialov.

 »V VDC-ju Tončke Hočevar verjamemo v enakost, dostojanstvo in pravico do vključevanja za vse. Naši programi niso le podpora uporabnikom, temveč tudi spodbuda širši skupnosti, da prepoznava in sprejema vrednost raznolikosti. Z mednarodnimi sodelovanji, kot so projekti Erasmus+, in aktivnim vključevanjem prostovoljcev gradimo mostove med uporabniki in družbo, saj verjamemo, da prav vsaka oseba prispeva k bogatejši in bolj solidarni skupnosti,« poudarja Slavko Bolčević, direktor VDC-ja Tončke Hočevar.

 Letošnji mednarodni dan invalidov in oseb s posebnimi potrebami je tudi priložnost za razmislek o še neizkoriščenih možnostih. Ena izmed ključnih prioritet je vključujoče delovno okolje.  V VDC-ju Tončke Hočevar so v ta namen razvili številne delovne programe, prilagojene potrebam uporabnikov, in okrepili sodelovanje z lokalnimi podjetji. »Pomembno se je zavedati pomena solidarnosti in soustvarjanja priložnosti za vse. Zavodi, kot je naš, smo pri tem pomembni nosilci sprememb, saj z vsakodnevnimi prizadevanji ne gradimo le podpornih storitev za uporabnike, temveč krepimo tudi zavedanje o vrednotah enakosti, strpnosti in spoštovanja,« še izpostavi Bolčević.

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1992 3. december razglasila za mednarodni dan invalidov in oseb s posebnimi potrebami, ki nas vsako leto opomni na nujnost zagotavljanja enakih možnosti in pravic za osebe z invalidnostjo ter na pomen njihovega vključevanja v vse vidike družbenega življenja. Ob tej priložnosti so po vsem svetu organizirane različne aktivnosti, katerih cilja sta ozaveščanje o izzivih, s katerimi se soočajo invalidi in osebe s posebnimi potrebami, ter spodbujanje pristopov, ki omogočajo večjo avtonomijo ter vključevanje teh oseb v družbo. Svetovna zdravstvena organizacija izpostavlja, da moramo pri oblikovanju politik in praks dajati prednost dostopnosti, enakopravnosti ter zagotavljanju storitev, ki temeljijo na individualnih potrebah posameznika.

V novi stanovanjski enoti Hiša pod hribom biva šest uporabnikov

Ljubljana, 28. november 2024 – Varstveno delovni center Tončke Hočevar, ki odraslim osebam z motnjo v duševnem in telesnem razvoju omogoča izboljšanje kakovosti njihovega življenja, je odprl novo stanovanjsko enoto, ki so jo poimenovali Hiša pod hribom. Gre za pomemben mejnik v dolgoletnem procesu deinstitucionalizacije, ki ga v zavodu izvajajo že od leta 1983, ko so kot eden izmed pionirjev na tem področju v Sloveniji odprli svojo prvo stanovanjsko enoto v Zeleni jami. V Hišo pod hribom se je preselilo šest uporabnikov VDC-ja Tončke Hočevar, ki so doslej bivali v drugih stanovanjskih skupinah ali zavodu.

Odprtje prve stanovanjske enote VDC-ja Tončke Hočevar daljnega leta 1983 je bil drzen korak, ki je pomenil prelomnico pri vključevanju ljudi z oviranostmi v širšo skupnost. Tokrat odprta Hiša pod hribom pa je že sedma stanovanjska enota, s katero zavod nadaljuje svojo vizijo deinstitucionalizacije. »Deinstitucionalizacija, ki jo v našem zavodu izvajamo že več kot 40 let, ni le premestitev uporabnikov iz večjih zavodskih okolij v manjše skupine. Gre za pristop, ki našim uporabnikom omogoča bolj samostojno in kakovostno življenje, prilagojeno njihovim individualnim potrebam in željam. Manjše stanovanjske enote, kot je Hiša pod hribom, jim omogočajo več miru, osebnega prostora in svobode. Uporabniki lahko živijo v manjših skupinah, kjer so bolj vključeni v vsakodnevna opravila in manj omejeni s potrebami velikih skupin,« je povedal Slavko Bolčević, direktor VDC-ja Tončke Hočevar.

Vsaka novo odprta enota je za zavod, v katerem je v storitev institucionalnega varstva vključenih skupno sto uporabnikov, tudi pomembna strateška pridobitev. »S preselitvijo uporabnikov v manjše enote ustvarjamo več prostora v svoji osrednji ustanovi za izvajanje prepotrebnih programov, kot so bolniške sobe, krizne namestitve ter prostori za najstarejše uporabnike, ki potrebujejo prilagojeno oskrbo in intenzivno zdravstveno nego. S tem gradimo bolj odziven, prilagodljiv in vključujoč sistem,« je povedal Bolčević.

Uporabniki, ki v novi stanovanjski enoti bivajo od junija, so se že povsem navadili na novo okolje in Hišo pod hribom s ponosom imenujejo svoj dom. Njihovo usvajanje vsakodnevnih opravil, vse večja samostojnost in vključevanje v skupnost so navdihujoči dokazi, kako pomembne in pozitivne spremembe prinaša taka oblika bivanja.

Kaj je uporabnikom, ki bivajo v novi stanovanjski enoti, najbolj všeč?

Denisu je všeč, »da se s sostanovalci dobro razumemo. Vse se dogovorimo. Všeč mi je, da pomagam, sesam, brišem prah, kuham večerje, skuham kavo. Pa da kam gremo, da se kaj dogaja, da se na sestanku zmenimo, kaj bomo počeli.«

Anji je všeč, »da z avtobusom hodim v delavnico. Veliko hodimo na sprehode in na izlete. Veliko se pogovarjamo, iščemo recepte, skupaj kuhamo. Dobro se mi zdi, da si povemo razne želje in da hodimo čez cesto na aktivnosti. Veselim se, da bomo šli na koncert. Najbolj mi je všeč, da hodim k fantu na zmenke.«

Dijani je všeč, da je v hiši veliko prostora, da imajo skupno televizijo in novo opremo. Pa še, da uporabniki skupaj delujejo, da se s cimro dobro razume in da so super skupina.

Luka pravi, da ima lepo sobo in da mu je všeč, da ima v sobi televizijo. Vsak torek rad skuha večerjo in preizkuša nove recepte. Rad hodi na izlete.

Tini je všeč soba in to, da sta z Dijano cimri. Rada gleda televizijo, ki jo imata v sobi. Pohvali tudi hrano. Še posebej ji je všeč, da lahko pospravlja in pije kavo.

Igor je navdušen nad lokacijo, ker ima službo kar čez cesto. Dobro se mu zdi, da sami kupujejo hrano in kuhajo. Rad dela po hiši in zunaj. Super je tudi to, da imajo dvigalo.

Z novo enoto center sledi načelom deinstitucionalizacije in zagotavljanja uporabnikom bolj prilagojenega okolja

Ljubljana, 6. november 2024 – Varstveno delovni center Tončke Hočevar, ki odraslim osebam z motnjo v duševnem in telesnem razvoju omogoča izboljšanje kakovosti njihovega življenja, je odprl novo delovno enoto Bratovševa ploščad. V novo enoto, v kateri se bo izvajala storitev varstva, vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji, bo vključenih 45 uporabnikov, ki so bili doslej vključeni v matično enoto zavoda v Šiški. Odprtje nove enote predstavlja za VDC Tončke Hočevar pomemben korak, saj pomeni uresničitev dolgoročnih ciljev in zavez zavoda, s katerimi sledijo načelom deinstitucionalizacije in zagotavljanja manjših, uporabnikom bolj prilagojenih enot. Poleg izvedbe kooperantskih del se bodo v enoti izvajale tudi različne terapevtske in prostočasne dejavnosti.

»Z odprtjem nove samostojne enote v VDC-ju Tončke Hočevar uresničujemo vizijo zavoda in svojo zavezo, da bomo svojim uporabnikom omogočili čim večjo vključitev v socialno okolje. Prilagojeno in sodobno okolje naše nove enote omogoča več prostora za individualne programe ter ustvarja možnosti za pridobivanje novih znanj in veščin. Manjše enote, kot je ta, omogočajo bolj oseben in pristen pristop do vsakega posameznika, kar krepi njihov občutek varnosti in zadovoljstva,« je ob tej priložnosti povedal Slavko Bolčevič, direktor VDC-ja Tončke Hočevar.

V VDC-ju Tončke Hočevar verjamejo, da ta pridobitev pomeni novo priložnost za uporabnike, saj lahko nekateri prvič občutijo delovno okolje izven matične hiše, kar mnogim prinaša povsem nove izkušnje. »Prevoz uporabnikov na novo lokacijo predstavlja poseben logističen izziv, vendar nas veseli, da so vsi vključeni uporabniki zadovoljni in navdušeni nad svojim novim delovnim okoljem. Prav to zadovoljstvo je za nas dodatna potrditev, da smo na pravi poti,« je dejal Slavko Bolčevič.

V novo enoto Bratovševa ploščad bo vključenih 45 uporabnikov, ki so bili doslej vključeni v matično enoto zavoda v Šiški, novih uporabnikov pa v tej enoti ne bodo sprejemali. Cilj zavoda namreč ostaja ustvarjanje manjših enot, kjer lahko delo uporabnikov poteka v prijetnem, sproščujočem okolju. To prinaša kakovostnejše storitve ter omogoča vsakemu uporabniku, da se razvija v skladu s svojimi zmožnostmi in cilji.

27. oktobra obeležujemo svetovni dan delovne terapije, ki letos poteka pod geslom Delovna terapija za vsakogar. Slogan odraža pomembno vlogo te stroke in poklica delovnega terapevta pri omogočanju posamezniku ali skupnosti, da se vključuje v dejavnosti, ki jih želi, potrebuje ali pa se od njega pričakujejo. V Varstveno delovnem centru Tončke Hočevar ob tej priložnosti poudarjajo pomembno vlogo delovnih terapevtov, ki jo imajo ti pri delu z osebami z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. V zavodu delovni terapevti uporabnikom s smiselnimi terapevtskimi dejavnostmi pomagajo, da živijo čim bolj polno, kakovostno in zadovoljno življenje.

»Naši uporabniki se v svojem vsakodnevnem življenju srečujejo z mnogimi ovirami, med drugim imajo težave na področju opravljanja dnevnih aktivnosti, vključevanja v delo in okolje. Da lahko opravljajo svoje vsakodnevne dejavnosti, potrebujejo prilagojeno okolje, obvladati pa morajo tudi veliko raznolikih veščin,« je povedal Slavko Bolčevič, direktor VDC-ja Tončke Hočevar. »Delovni terapevti v našem zavodu se pri svojem delu osredotočajo na posameznika, ga obravnavajo celostno in mu prek različnih dejavnosti omogočajo, da izvaja svoje vsakodnevne dejavnosti čimbolj samostojno, polno in zadovoljno, upoštevajoč njegove potrebe in želje, pa tudi potrebe okolja.«

Delovna terapija ima velik pomen za zdravje posameznika in se nanaša na katerokoli dejavnost ali nalogo v vsakdanjem življenju – pri skrbi zase, delovni storilnosti ali v prostem času. Delovni terapevti v VDC-ju Tončke Hočevar s specifičnim pristopom spodbujajo in delujejo na način, da je uporabnik v največji možni meri vključen v dejavnosti, povezane z njegovim življenjem. Delujejo na različnih področjih, največji poudarek pa je na dnevnih dejavnostih, ki zajemajo osebno nego, hranjenje, vključevanje v skupnost, samostojnost v ožjem in širšem okolju ter uporabo različnih terapevtskih pripomočkov za samostojnost; pri delu, ki zajema ergonomske prilagoditve in pomoč pri iskanju ustrezne zaposlitve; ter prostem času, kjer uporabnikom nudijo pomoč pri vključevanju v ustrezne dejavnosti ter iskanju, organizaciji in izvajanju le-teh.

Ljubljana, 14. oktober 2024 – Varstveno delovni center Tončke Hočevar je v sodelovanju z zasavskim varstveno-delovnim centrom izvedel projekt izmenjave, v okviru katerega so svojemu uporabniku uresničili željo po spoznavanju novega okolja in ljudi. Uporabnik VDC-ja Tončke Hočevar je že dlje časa izražal željo po začasni spremembi bivalnega in delovnega okolja in ideja o izmenjavi je takoj navdušila tudi uporabnika VDC-ja Zasavje. Za en teden sta tako zamenjala svoji sobi v varstveno-delovnem centru, v katerem bivata in delata. Izmenjava jima je omogočila, da sta spoznala nove ljudi, se preizkusila v delu v drugih enotah ter navezala nove stike in prijateljstva. Njuna izmenjava pa je bila odlična izkušnja tudi za ostale vključene uporabnike.

»Uporabniki, ki so dolga leta vključeni v naš zavod, pogosto izražajo željo po spremembah, vendar selitev uporabnikov iz enega zavoda v drugega zaradi dolgih čakalnih vrst ni pogosta praksa. Z bivanjem v zavodu je osebam z motnjo v duševnem razvoju pogosto onemogočeno vključevanje v širše okolje in širjenje njihove socialne mreže. V VDC-ju Tončke Hočevar svojim uporabnikom ponujamo številne aktivnosti in možnosti vključevanja v lokalno okolje preko svojih zaposlenih in prostovoljcev, vendar pri nekaterih uporabnikih ostaja želja po bolj pogostem vključevanju v zunanje okolje in pridobivanju novih izkušenj,« pove Metoda Novak, vodja institucionalnega varstva v VDC-ju Tončke Hočevar. Zato so se povezali z VDC-jem Zasavje in v njem našli partnerja, s katerim bodo uporabnikom s podobnimi kratkotrajnimi izmenjavami tudi v prihodnje lahko omogočili še večjo pestrost pri vključevanju v dejavnosti izven svojega zavoda.

»Zavedamo se, da je vsak posameznik edinstven, zato k vsakemu uporabniku svojih storitev pristopamo z individualno pozornostjo. Naš cilj je spodbujati in krepiti socialne aktivnosti uporabnikov ter jih usmerjati k čim večji samostojnosti in vključenosti tako v lokalno kot širše socialno okolje,« ob tem poudarja Slavko Bolčevič, direktor VDC-ja Tončke Hočevar. S projekti, kot je projekt izmenjave, v VDC-ju Tončke Hočevar svojim uporabnikom zagotavljajo možnosti za še bolj zadovoljno, polno in kakovostno življenje.

Deinstitucionalizacija oseb s posebnimi potrebami je eden od ključnih izzivov, s katerimi se sooča Slovenija na področju socialnega varstva. Proces prehoda iz institucionalne oskrbe v življenje v skupnosti zahteva skrbno načrtovanje in prilagajanje, da bi se osebam s posebnimi potrebami omogočilo neodvisno, vključujoče in kakovostno življenje. V tem kontekstu igra Varstveno delovni center Tončke Hočevar pomembno vlogo kot pionir na področju deinstitucionalizacije varstveno delovnih centrov v Sloveniji.

Deinstitucionalizacija omogoča osebam s posebnimi potrebami, da preidejo iz večjih, bolj uniformiranih ustanov v manjše, bolj individualizirane enote, kjer so deležni podpore, prilagojene njihovim potrebam. To vključuje življenje v skupnostih, kjer lahko posamezniki aktivno sodelujejo in prispevajo. Vendar pa prehod ni brez izzivov. Neustrezen ali prehiter prehod iz institucij lahko povzroči socialno izolacijo ali pomanjkanje ustrezne podpore. Pomembno je, da so v skupnostih, kamor se osebe selijo, na voljo ustrezne storitve, ki zagotavljajo neprekinjeno skrb in podporo, potrebne za uspešno vključitev in ohranjanje kakovostnega življenja.

Varstveno delovni center Tončke Hočevar ima dolgo in bogato zgodovino na področju zagotavljanja podpore in oskrbe osebam s posebnimi potrebami. V svoji dolgoletni praksi je center postal zgledni primer deinstitucionalizacije v Sloveniji, pri čemer je postopoma vzpostavil več bivalnih enot in stanovanjskih skupin, ki omogočajo uporabnikom bolj prilagojeno in kakovostno obliko bivanja v skupnosti.

Bivalna enota v Zeleni jami je bila odprta leta 1983 kot ena izmed prvih tovrstnih enot v Sloveniji. Ta enota je bila ustanovljena z namenom, da se uporabnikom omogoči bivanje v manj institucionalnem okolju, kjer so deležni individualizirane podpore. Lokacija enote omogoča uporabnikom dostop do lokalne skupnosti in njenih virov. Leta 1999 je bila odprta stanovanjska skupina ljubljanskih Kosezah. To je bil pomemben korak naprej v procesu deinstitucionalizacije, saj so se uporabniki preselili v manjše bivalne enote, kar jim je omogočilo večjo stopnjo avtonomije in boljšo integracijo v družbo. V istem letu kot enota na Brajnikovi, 1999, je bila ustanovljena tudi stanovanjska skupina na Litostrojski cesti v Ljubljani. Ta enota sledi podobnemu modelu kot Brajnikova, in je namenjena zagotavljanju bivanja v manjših, bolj zasebnih okoljih. Leta 2001 je bila odprta stanovanjska skupina na Preglovem trgu v ljubljanskih Fužinah. Ta enota je umeščena v gosto poseljeno mestno območje, kar omogoča uporabnikom, da se aktivno vključujejo v mestno življenje in izkoristijo prednosti urbanega okolja. Leta 2008 je bila odprta stanovanjska skupina Vodnikov dvor, ki ponuja sodobno in prijetno okolje za bivanje uporabnikov, z osredotočenostjo na podporo pri vsakodnevnih aktivnostih in vključevanju v skupnost. Stanovanjska skupina Vrhovci je bila odprta leta 2010. Namen te enote je zagotoviti udobno in prilagojeno bivanje uporabnikom, ki potrebujejo stalno podporo, vendar v manjšem in bolj zasebnem okolju. V letu 2019 je VDC Tončke Hočevar odprl Hišo Šiška, ki je na Verovškovi ulici v Ljubljani. Ta stanovanjska enota sledi sodobnim standardom bivanja, kjer se uporabnikom omogoča neodvisno življenje z dostopom do potrebne podpore v domačem okolju. Najbolj sveža pridobitev je stanovanjska enota Hiša pod hribom, ki je bila odprta leta 2024. Ta enota ponuja moderno in domačno okolje za uporabnike, s posebnim poudarkom na zagotavljanju individualizirane oskrbe in možnosti umika v zasebnost.

Do leta 2030 VDC Tončke Hočevar načrtuje nadaljnjo razselitev institucionalnega varstva, pri čemer bodo uporabniki preseljeni v manjše stanovanjske skupnosti znotraj Ljubljane. Cilj je, da bi v zavodu na Vodnikovi cesti 56a ostalo le še 30 uporabnikov, ki potrebujejo intenzivno podporo. Ta strategija temelji na strokovnih smernicah, ki poudarjajo pomen individualiziranega pristopa, stalne strokovne podpore in vključevanja uporabnikov v širšo skupnost.

Uspešna deinstitucionalizacija je odvisna od sodelovanja vseh deležnikov in zagotavljanja ustreznih storitev v skupnosti, ki omogočajo osebam s posebnimi potrebami dostojno in vključujoče življenje.