Deinstitucionalizacija oseb s posebnimi potrebami je eden od ključnih izzivov, s katerimi se sooča Slovenija na področju socialnega varstva. Proces prehoda iz institucionalne oskrbe v življenje v skupnosti zahteva skrbno načrtovanje in prilagajanje, da bi se osebam s posebnimi potrebami omogočilo neodvisno, vključujoče in kakovostno življenje. V tem kontekstu igra Varstveno delovni center Tončke Hočevar pomembno vlogo kot pionir na področju deinstitucionalizacije varstveno delovnih centrov v Sloveniji.

Deinstitucionalizacija omogoča osebam s posebnimi potrebami, da preidejo iz večjih, bolj uniformiranih ustanov v manjše, bolj individualizirane enote, kjer so deležni podpore, prilagojene njihovim potrebam. To vključuje življenje v skupnostih, kjer lahko posamezniki aktivno sodelujejo in prispevajo. Vendar pa prehod ni brez izzivov. Neustrezen ali prehiter prehod iz institucij lahko povzroči socialno izolacijo ali pomanjkanje ustrezne podpore. Pomembno je, da so v skupnostih, kamor se osebe selijo, na voljo ustrezne storitve, ki zagotavljajo neprekinjeno skrb in podporo, potrebne za uspešno vključitev in ohranjanje kakovostnega življenja.

Varstveno delovni center Tončke Hočevar ima dolgo in bogato zgodovino na področju zagotavljanja podpore in oskrbe osebam s posebnimi potrebami. V svoji dolgoletni praksi je center postal zgledni primer deinstitucionalizacije v Sloveniji, pri čemer je postopoma vzpostavil več bivalnih enot in stanovanjskih skupin, ki omogočajo uporabnikom bolj prilagojeno in kakovostno obliko bivanja v skupnosti.

Bivalna enota v Zeleni jami je bila odprta leta 1983 kot ena izmed prvih tovrstnih enot v Sloveniji. Ta enota je bila ustanovljena z namenom, da se uporabnikom omogoči bivanje v manj institucionalnem okolju, kjer so deležni individualizirane podpore. Lokacija enote omogoča uporabnikom dostop do lokalne skupnosti in njenih virov. Leta 1999 je bila odprta stanovanjska skupina ljubljanskih Kosezah. To je bil pomemben korak naprej v procesu deinstitucionalizacije, saj so se uporabniki preselili v manjše bivalne enote, kar jim je omogočilo večjo stopnjo avtonomije in boljšo integracijo v družbo. V istem letu kot enota na Brajnikovi, 1999, je bila ustanovljena tudi stanovanjska skupina na Litostrojski cesti v Ljubljani. Ta enota sledi podobnemu modelu kot Brajnikova, in je namenjena zagotavljanju bivanja v manjših, bolj zasebnih okoljih. Leta 2001 je bila odprta stanovanjska skupina na Preglovem trgu v ljubljanskih Fužinah. Ta enota je umeščena v gosto poseljeno mestno območje, kar omogoča uporabnikom, da se aktivno vključujejo v mestno življenje in izkoristijo prednosti urbanega okolja. Leta 2008 je bila odprta stanovanjska skupina Vodnikov dvor, ki ponuja sodobno in prijetno okolje za bivanje uporabnikov, z osredotočenostjo na podporo pri vsakodnevnih aktivnostih in vključevanju v skupnost. Stanovanjska skupina Vrhovci je bila odprta leta 2010. Namen te enote je zagotoviti udobno in prilagojeno bivanje uporabnikom, ki potrebujejo stalno podporo, vendar v manjšem in bolj zasebnem okolju. V letu 2019 je VDC Tončke Hočevar odprl Hišo Šiška, ki je na Verovškovi ulici v Ljubljani. Ta stanovanjska enota sledi sodobnim standardom bivanja, kjer se uporabnikom omogoča neodvisno življenje z dostopom do potrebne podpore v domačem okolju. Najbolj sveža pridobitev je stanovanjska enota Hiša pod hribom, ki je bila odprta leta 2024. Ta enota ponuja moderno in domačno okolje za uporabnike, s posebnim poudarkom na zagotavljanju individualizirane oskrbe in možnosti umika v zasebnost.

Do leta 2030 VDC Tončke Hočevar načrtuje nadaljnjo razselitev institucionalnega varstva, pri čemer bodo uporabniki preseljeni v manjše stanovanjske skupnosti znotraj Ljubljane. Cilj je, da bi v zavodu na Vodnikovi cesti 56a ostalo le še 30 uporabnikov, ki potrebujejo intenzivno podporo. Ta strategija temelji na strokovnih smernicah, ki poudarjajo pomen individualiziranega pristopa, stalne strokovne podpore in vključevanja uporabnikov v širšo skupnost.

Uspešna deinstitucionalizacija je odvisna od sodelovanja vseh deležnikov in zagotavljanja ustreznih storitev v skupnosti, ki omogočajo osebam s posebnimi potrebami dostojno in vključujoče življenje.

Biti družbeno odgovoren pomeni sprejemati vrednote, graditi povezano družbo in s tem tlakovati pot trajnostnega gospodarstva oziroma razvoja. V VDC-ju Tončke Hočevar smo leta 2021 pridobili certifikat Družbeno odgovoren delodajalec, katerega namen in cilj sta izboljšanje družbeno odgovornega upravljanja podjetij oziroma zavodov v Sloveniji. V okviru certifikata smo sprejeli nabor ukrepov, ki jih preberite tukaj. V zavodu si prizadevamo za širjenje kulture družbene odgovornosti in bomo temu zavezani tudi v prihodnje.

Z gradivi v lahkem branju do večje informiranosti in vključenosti oseb z motnjo v duševnem razvoju v družbo

Ljubljana, 23. maj 2024 – V Varstveno delovnem centru Tončke Hočevar si za izboljšanje kakovosti življenja svojih uporabnikov, odraslih oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju, prizadevajo tudi s pripravo različnih gradiv v lahko berljivi obliki. Na ta način skrbijo za dobro informiranost svojih uporabnikov v njihovem vsakdanjem življenju, sporočajo iz centra ob mednarodnem dnevu lahkega branja, ki ga obeležujemo 28. maja. Poleg rednih dejavnosti, ki jih izvajajo v okviru lahkega branja, bo v centru jeseni zaživela tudi bralna značka v lahkem branju.

Z namenom priprave gradiv v lahko berljivi obliki deluje v zavodu projektna skupina, ki skupaj z uporabniki pripravlja gradiva za lažje branje in razumevanje. »Mednarodni dan lahkega branja bomo obeležili z izdajo smernic za pripravo besedil v lahko berljivi obliki, ki nam bo v pomoč pri pisanju besedil. Ker naš zavod deluje v več enotah, bomo s poenotenimi smernicami lažje pripravljali besedila, ki bodo razumljiva vsem našim uporabnikom,« je ob mednarodnem dnevu lahkega branja povedal Slavko Bolčević, direktor VDC-ja Tončke Hočevar.

 »Z gradivi v lahko berljivi obliki svojim uporabnikom omogočamo večjo informiranost ter s tem večjo samostojnost in vključenost v družbo,« je še dejal Bolčević. »V našem zavodu spodbujamo bralno kulturo in bralno pismenost, ki predstavljata pot do informacij in znanja ter do boljšega razumevanja sveta.« Zato bo v VDC-ju Tončke Hočevar poleg dejavnosti, ki jih v okviru lahkega branja že redno izvajajo, jeseni zaživel še projekt Bralna značka v lahkem branju.

Začetki priprav gradiv v lahko berljivi obliki segajo v Sloveniji v leto 2001, ko je prav VDC Tončke Hočevar izdal prvo revijo v lahkem branju. Za revijo, ki je nosila naslov HANCA, je varstveno-delovni center prejel nagrado Sklada za inovacije na področju življenja in dela. Vse odtlej je bilo v okviru različnih organizacij, zavodov in ministrstev izdanih kar nekaj publikacij, vodnikov, slikanic, časopisov in spletnih strani v lahko berljivi obliki, katerih skupni namen je omogočiti osebam, ki težje berejo, dostopnost do informacij.

Med pomembnejšimi gradivi, ki so oblikovana v lahkem branju in so jih uporabniki preizkusili, so Informacije za vse: evropska pravila za pripravo informacij v lahko berljivi obliki, Ustava RS, dokumenta Varnost in zdravje pri delu ter Enake pravice in enake možnosti za vse, knjižice za fante in dekleta: sedem zvezkov za mlade z motnjo v duševnem razvoju na področju partnerstva ter posebna spletna stran Enostavno.info, kjer so v lahko berljivi obliki objavljene novice o pomembnih dogodkih v Sloveniji. V lahko berljivo obliko so prilagojena tudi nekatera literarna dela, denimo Romeo in Julija Williama Shakespeara (za lahko branje priredila Tatjana Knapp), Visoška kronika Ivana Tavčarja (priredila Saša Fužir), Pod svobodnim soncem avtorja Frana Saleškega Finžgarja (priredila Tatjana Knapp), Zdravljica Franceta Prešerna (priredila Lucija Matoš) in Prepovedana ljubezen Silva Safrana (priredila Nataša Hiter Ravnjak).

Mednarodni dan lahkega branja praznujemo od leta 2020, 28. maj pa je bil izbran zato, ker je bil na ta dan podpisan ustanovni dokument Evropskega združenja za vključevanje (Inclusion Europe), ki se zavzema za vključenost ljudi z ovirami in njihovih družin na vsa področja v družbi ter poudarja, da imamo vsi ljudje enake pravice.

Preberite sporočilo za javnost v lahkem branju.

9. maja 2024 bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani med 10. in 18. uro potekal Sejem zaposlitvenih priložnosti, ki predstavlja enega največjih zaposlitvenih kariernih dogodkov v Sloveniji. Na dogodku, ki ga organizira Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, se bo predstavilo več kot 200 delodajalcev, med njimi bo tudi naš varstveno-delovni center. Vabljeni k obisku sejma in na našo predstavitveno stojnico. Veseli bomo vašega obiska!

Več informacij o sejmu najdete TUKAJ.

2. aprila obeležujemo svetovni dan zavedanja o avtizmu

Ljubljana, 27. marec 2024 – Motnje avtističnega spektra so najhitreje rastoče razvojne nevrološke motnje. Po podatkih Mreže za spremljanje avtizma in razvojnih motenj v ZDA iz leta 2020 ima avtizem diagnosticiran eden od 36 otrok, starih osem let. Pri vsakodnevnem delu z osebami z motnjami avtističnega spektra je treba izhajati iz osebe same, njenih potreb, zanimanj in želja, ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, ki ga obeležujemo 2. aprila, poudarjajo v Varstveno delovnem centru Tončke Hočevar, v katerem osebe z motnjo v duševnem razvoju s pridruženo motnjo avtističnega spektra predstavljajo približno 10 odstotkov vseh uporabnikov, vključenih v zavod.

Motnje avtističnega spektra so kompleksne, vseživljenjske razvojne nevrološke motnje, ki se pojavijo zgodaj v otroštvu in različno vplivajo na posameznika. Za osebe z avtizmom je značilno spremenjeno vedenje na področju socialne interakcije in komunikacije s ponavljajočim vedenjem ter z omejenimi, neobičajnimi zanimanji. Izraz spekter avtističnih motenj zajema široko paleto stanj, za katere so značilni izzivi na področju socialne interakcije in komunikacije, ter se uporablja zaradi heterogenosti simptomov, ki se lahko pri vsakem posamezniku izražajo drugače in različno vplivajo na njegovo delovanje. Avtizmu se pogosto pridružijo različna stanja ali bolezni, kot so epilepsija, cerebralna paraliza, Downov sindrom, tuberozna skleroza, poleg tega so pridružene tudi motnje spanja, hranjenja, alergije na hrano, anksiozne motnje, pomanjkanje pozornosti in hiperaktivna motnja. Osebe z avtizmom potrebujejo pomoč in podporo v vsakodnevnem življenju.

V VDC-ju Tončke Hočevar odraslim osebam z motnjo v duševnem razvoju s pridruženo motnjo avtističnega spektra v okviru svoje storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji nudijo podporo in pomoč na področjih, kjer jo potrebujejo, ter možnost vključevanja v zaposlitev pod posebnimi pogoji. Ob tem poudarjajo, da je treba pri vsakodnevnem delu z osebami z motnjo avtističnega spektra izhajati iz osebe same, njenih potreb, interesov in želja. Poleg njenih močnih področij je pomembno poznati tudi tista, ki so šibka, ter morebitne strahove in razmere, ki lahko posameznika vodijo v stisko.

»Pri delu z osebami z motnjo v duševnem razvoju s pridruženo motnjo avtističnega spektra, ki predstavljajo približno 10 odstotkov naših uporabnikov, je ključno, da imajo vsi zaposleni pri delu s posameznim uporabnikom, ki je v središču našega delovanja, enoten pristop. Pri tem je pomembno, da zaposleni z uporabnikom komunicirajo enostavno in jasno ter da imajo vzpostavljen zaupen medsebojni odnos,« pove Slavko Bolčevič, direktor VDC-ja Tončke Hočevar, in poudari še pomembnost nenehnega sodelovanja zavoda s svojci uporabnikov.

Ljubljana, 20. marec 2024 – Ob svetovnem dnevu Downovega sindroma, ki ga obeležujemo 21. marca, VDC Tončke Hočevar izpostavlja pomen družbene vključenosti za osebe z Downovim sindromom ter poudarja, da je moč skupnosti ključna za ustvarjanje sveta, v katerem ima vsak posameznik možnosti za razvoj, izražanje in vključenost. V najstarejšem varstveno-delovnem centru v Sloveniji za odrasle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju si prizadevajo, da njihovi uporabniki razvijajo nove veščine in znanja, kar vpliva na njihovo večjo samostojnost.

Poslanstvo VDC-ja Tončke Hočevar, ki je pionir v podpori odraslim z motnjami v duševnem in telesnem razvoju v Sloveniji, temelji na zagotavljanju celostne in individualizirane podpore osebam z različnimi oblikami oviranostmi, med njimi tudi osebam z Downovim sindromom. Podporno okolje v zavodu je zasnovano tako, da spodbuja osebni razvoj in ustvarjalnost uporabnikov. »Verjamemo, da je vsak posameznik sposoben prispevati k skupnosti na svoj način, zato ustvarjamo okolje, ki omogoča izražanje individualnosti in krepitev občutka pripadnosti. Prizadevamo si, da naši uporabniki razvijajo nove veščine in znanja, kar jim odpira vrata k večji samostojnosti,« pove Slavko Bolčević, direktor VDC-ja Tončke Hočevar.

V VDC-ju Tončke Hočevar gradijo na temeljih sprejemanja, razumevanja in podpore. Njihovo delo ni le zagotavljanje oskrbe in podpore, ampak tudi ustvarjanje prostora, kjer se vsak posameznik lahko počuti vreden, sprejet in spoštovan. »S tem pristopom ne izboljšujemo le življenja svojih uporabnikov, ampak prispevamo k ustvarjanju bolj vključujoče družbe, kjer ima vsak posameznik možnost sijati v svoji edinstvenosti,« poudarja Bolčević. Pri oblikovanju programov, ki ne naslavljajo le potreb uporabnikov, ampak jih opolnomočijo za aktivno udeležbo v družbi, jih vodi prepričanje, da je vsakdo sposoben učenja, rasti in prispevanja k skupnosti na svoj edinstven način. Njihovi programi so zasnovani tako, da spodbujajo neodvisnost, medtem ko hkrati krepijo medosebne veščine in socialno vključenost uporabnikov.

Ob tem direktor VDC-ja Tončke Hočevar poudarja, da je za uspešno vključevanje uporabnikov v družbo potrebna podpora celotne skupnosti, zato v zavodu tesno sodelujejo z lokalnimi organizacijami, šolami in podjetji, da bi povečali zavedanje o pomenu družbene vključenosti in raznolikosti. Z različnimi projekti in partnerstvi stremijo k ustvarjanju bolj odprte družbe, ki prepoznava in ceni prispevek vsakega posameznika.

»Naš trud za večjo družbeno vključenost se ne odraža samo v organizaciji različnih dogodkov, temveč tudi v vsakodnevnih interakcijah in dejavnostih, ki jih ponujamo svojim uporabnikom. Ob tem pa ne smemo pozabiti na vlogo družin oziroma svojcev uporabnikov. Vključevanje družin v življenje zavoda je temeljnega pomena, saj lahko le tako uporabnikom zagotovimo najbolj celovito podporo,« meni Slavko Bolčević. S tem namenom v centru organizirajo srečanja in svetovanja za družinske člane ter jim pomagajo bolje razumeti in podpirati svoje bližnje v procesu vključevanja.

Downov sindrom ali trisomija 21 je kromosomska motnja, ki jo povzroči dodaten, 21. kromosom. Osebe z Downovim sindromom imajo običajno motnje v duševnem razvoju, ni pa nujno. Upočasnjeni razvoj je posledica kromosomske nepravilnosti; 21. kromosomu je namreč dodan še en kromosom (gre za trisomijo 21. kromosoma). Bolezen, ki jo pogosto spremljajo srčna obolenja, dihalne motnje, imunske, hormonske in encimske motnje, je poimenovana po britanskem zdravniku Johnu Langdonu Downu, ki je leta 1866 ta sindrom prvi opisal.

Kot družbeno odgovoren delodajalec v VDC Tončke Hočevar stremimo k ustvarjanju dobrih odnosov z vsemi svojimi deležniki, v ospredju so zaposleni in uporabniki. Prizadevamo si za odprto in transparentno komunikacijo o vseh področjih svojega delovanja, zato smo pripravili trajnostno poročilo za obdobje 2020-2022, ki govori o naših upravljavskih, družbenih in okoljskih vidikih.

Preberite trajnostno poročilo.

10. decembra obeležujemo mednarodni dan človekovih pravic

Ljubljana, 8. december 2023 – Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic, ki ga obeležujemo 10. decembra, na dan, ko je bila sprejeta Splošna deklaracija človekovih pravic, se spominjamo temeljnih načel, ki služijo kot vodilo človeštva. Deklaracija s svojo temeljno izjavo »Vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice.« še vedno odmeva kot temelj naših skupnih vrednot ter prizadevanj za mir, dostojanstvo in enakost. Poudarek letošnjega mednarodnega dne pa ni le na splošnih načelih deklaracije, ampak tudi na konkretnih primerih njenega udejanjanja, ob tej priložnosti sporoča VDC Tončke Hočevar.

Vloga VDC-ja Tončke Hočevar, ki je pionir v podpori odraslih z motnjami v duševnem in telesnem razvoju v Sloveniji, sega bistveno dlje od zagotavljanja osnovne oskrbe. »Naš center je znan po svojih inovativnih programih, ki omogočajo uporabnikom izboljšanje njihovega vsakdanjega življenja, poleg tega pa jim pomagajo pri razvoju njihovih sposobnosti, zagotavljanju izobraževanja in celo možnosti zaposlitve. Te priložnosti so ključne za spodbujanje večje neodvisnosti in samozavesti med osebami s posebnimi potrebami,« pove Slavko Bolčević, direktor VDC-ja Tončke Hočevar.

Med najpomembnejšimi dosežki tega najstarejšega varstveno-delovnega centra v Sloveniji je individualno prilagojena obravnava, usmerjena v osebni razvoj in izboljšanje življenjskih veščin uporabnikov. Center sodeluje z lokalnimi podjetji in skupnostmi pri zagotavljanju delovnih mest, kar njegovim uporabnikom omogoča aktivno vključevanje v družbo. Organizira tudi različne dogodke za osveščanje javnosti o življenju oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju ter promovira inkluzivnost. VDC Tončke Hočevar aktivno deluje kot zagovornik pravic invalidov in oseb s posebnimi potrebami, s čimer pomembno vpliva na družbena stališča do vključevanja in pravic le-teh.

Ob letošnjem mednarodnem dnevu človekovih pravic se je treba ne le spomniti temeljnih načel deklaracije človekovih pravic, ampak tudi priznati in ceniti delo ustanov, kot je VDC Tončke Hočevar. »Naša zavezanost in trud sta dokaz, da je z gradnjo bolj vključujoče družbe mogoče spremeniti življenja na bolje. Ta dan tako predstavlja priložnost za obnovitev naše zaveze k spodbujanju enakosti, dostojanstva in pravic za vse ljudi, ne glede na njihove sposobnosti ali omejitve,« še meni Slavko Bolčević.

5. decembra obeležujemo svetovni dan prostovoljcev

Ljubljana, 1. december 2023 – Tradicija sodelovanja s prostovoljci v Varstveno delovnem centru Tončke Hočevar sega v čas ustanovitve zavoda, tj. v leto 1968. Prvi prostovoljci so bili starši vključenih uporabnikov, ki so izvajali različne dejavnosti, kot so bralne urice, balinanje in sprehodništvo, s katerimi so popestrili prosti čas vključenih uporabnikov. Z leti se je sodelovanje s prostovoljci širilo in ti so postali pomemben del delovanja zavoda, v katerega je danes vključenih več kot 250 uporabnikov, ob svetovnem dnevu prostovoljcev, ki ga obeležujemo 5. decembra, sporoča VDC Tončke Hočevar. 

V zadnjem času se v socialnovarstvenem zavodu, ki odraslim osebam z motnjo v duševnem in telesnem razvoju prek različnih programov vodenja, varstva, dela in bivanja omogočajo izboljšanje kakovosti njihovega življenja, osredotočajo predvsem na pridobivanje prostovoljcev za individualno druženje, saj uporabniki največkrat izrazijo željo po lastnem prostovoljcu. Ta uporabniku nudi družabništvo, skupaj se odpravita na sprehod, kavo, se udeležita koncerta ali obiščeta kakšno drugo prireditev, skladno z željami uporabnika.  

»Prostovoljec je za uporabnika pomembna oseba, saj obišče njega osebno, mu uresniči želje in je njegov zaupnik. Med prostovoljcem in uporabnikom se ustvari poseben odnos, ki ga med druženjem razvijata in gradita,« ob tem pove Slavko Bolčević, direktor VDC-ja Tončke Hočevar. »To sodelovanje je pomembno tako za naše uporabnike kot za prostovoljce, ki skozi prostovoljsko delo pridobivajo nova znanja, izkušnje in kompetence.« 

Prostovoljci v VDC-ju Tončke Hočevar izvajajo tudi različne dejavnosti, pri katerih sodeluje več uporabnikov, denimo bralne urice, balinanje ter ustvarjalne in plesne delavnice. Te dejavnosti so namenjene ohranjanju spretnosti in sposobnosti uporabnikov, pridobivanju novih znanj, razvijanju ustvarjalnosti in kakovostnejšemu preživljanju prostega časa. Zavod pa ne sodeluje samo s posamezniki, temveč tudi z društvi, kot sta Tačke Pomagačke ter Vera in luč, ter organizacijami in podjetji, ki v okviru svojih dejavnosti družbene odgovornosti pri njih izvajajo prostovoljske akcije. 

Kot prostovoljci pa se v skupnost vključujejo tudi uporabniki VDC-ja Tončke Hočevar. Trenutno v zavodu izvajajo skupen projekt z Domom starejših občanov Šiška, v okviru katerega njegovi uporabniki enkrat mesečno obiščejo dnevni center DSO-ja in se družijo s starostniki. 

Vključenost v mednarodne projekte prostovoljstva  

Leta 2016 se je VDC Tončke Hočevar s pridobitvijo akreditacije za izvajanje Evropske prostovoljne službe, ki se danes imenuje Evropska solidarnostna enota in za katere izvajanje je zavod pridobil znak kakovosti, vključil tudi v mednarodne projekte prostovoljstva. V okviru tega projekta je že gostil nekaj prostovoljcev iz tujine, ki so se vključevali v vsakodnevno delo z uporabniki. Prispevek prostovoljcev iz tujine je še posebej pomemben, saj ima mednarodno dimenzijo in na ta način omogoča uporabnikom priložnost za učenje tujega jezika in spoznavanje z različnimi državami in kulturami. Tako prostovoljec kot uporabnik morata premagati jezikovno oviro in poiskati način za soustvarjanje.  

Kaj druženje s prostovoljci pomeni uporabnikom VDC-ja Tončke Hočevar? Tu je nekaj njihovih odgovorov: 

– »Včasih sem vesela še dolgo po obisku.« 

– »Pomaga mi, ko sem v stiski.« 

– »Zanimivo mi zapolni čas, je prijetna aktivnost.« 

– »Bolje se počutim, ker, kadar igram šah, več razmišljam, zato se potem bolje počutim.« 

3. decembra obeležujemo mednarodni dan invalidov in oseb s posebnimi potrebami

Ljubljana, 29. november 2023 – V Sloveniji, kjer z invalidnostjo živi 170 tisoč ljudi, kar predstavlja 8,5 odstotka prebivalstva, je pomembno prepoznati in odpraviti ovire, s katerimi se invalidi vsakodnevno srečujejo. Te ovire niso le fizične narave, temveč tudi posledica neizvajanja in nepoznavanja zakonske ureditve ter odnosa družbe do invalidov, ob mednarodnem dnevu invalidov in oseb s posebnimi potrebami, ki ga obeležujemo 3. decembra, sporoča Varstveno delovni center Tončke Hočevar 

V VDC-ju Tončke Hočevar si prizadevajo za uresničevanje temeljnih pravic invalidov in oseb s posebnimi potrebami. Njihov cilj je spodbujati in krepiti socialne aktivnosti uporabnikov, jih usmerjati k čim večji samostojnosti in jim zagotavljati delo, prilagojeno njihovim sposobnostim in individualnim potrebam. V zavodu se zavzemajo za večjo vključenost oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju v socialno okolje. Podpirajo deinstitucionalizacijo, ki temelji na potrebah in željah uporabnikov, ter si prizadevajo za enakovredno vključevanje invalidov v družbo, kar je temelj demokracije in aktivnega državljanstva.  

»Odločevalce pozivamo, da zagotovijo več finančnih sredstev za podporo invalidom in osebam s posebnimi potrebami, saj je večja finančna podpora ključna za razvoj programov in storitev, ki bodo omogočili boljše vključevanje teh oseb v družbo. Pomanjkanje finančnih sredstev bo imelo neposreden in pomemben vpliv na kakovost in obseg storitev, ki jih nudimo varstveno-delovni centri,« meni Slavko Bolčević, direktor VDC-ja Tončke Hočevar. Ob zmanjšanju oziroma nezagotovitvi dovolj sredstev bodo zavodi, kakršen je VDC Tončke Hočevar, prisiljeni v omejevanje socialnih aktivnosti svojih uporabnikov, kot so organizacija izletov, praznovanj in drugih priložnosti za druženje uporabnikov ter njihovih pomembnih oseb, ki so ključne za spodbujanje socialne vključenosti in izboljšanje kakovosti življenja oseb s posebnimi potrebami. Tovrstne dejavnosti so pomembne tudi za krepitev občutka pripadnosti in skupnosti med uporabniki. »Brez zadostnih sredstev bodo te priložnosti omejene, kar lahko negativno vpliva na duševno zdravje in dobro počutje uporabnikov,« še pove Bolčević. 

Poleg tega v VDC-ju Tončke Hočevar poudarjajo še, da bodo brez potrebnih sredstev programi, namenjeni izboljšanju življenja invalidov in oseb s posebnimi potrebami, manj učinkoviti. To bo vodilo v zmanjšanje njihove sposobnosti za samostojno življenje in vključenost v družbo. Ob mednarodnem dnevu invalidov in oseb s posebnimi potrebami pa v zavodu izpostavljajo še nujnost, da se invalidom in osebam s posebnimi potrebami omogoči aktivno državljanstvo, kar pomeni zagotavljanje enakih možnosti za udeležbo v političnem, družbenem, gospodarskem in kulturnem življenju. 

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1992 3. december razglasila za mednarodni dan invalidov in oseb s posebnimi potrebami – dan, ki predstavlja priložnost za ozaveščanje o izzivih, s katerimi se soočajo invalidi in osebe s posebnimi potrebami, ter za poudarjanje pomena njihove vključenosti v družbo. Leta 2006 je bila sprejeta Konvencija o pravicah invalidov, ki jo je podpisalo 153 držav, vključno s Slovenijo. Od tedaj je bila v Sloveniji sprejeta vrsta zakonodajnih rešitev za uresničevanje konvencije, med drugim zakona o izenačevanju možnosti invalidov in o osebni asistenci. Eden od prihodnjih izzivov pa je vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo.